| Neporušne preiskave - Ultrazvočne preiskave |
|
|
Ultrazvočne defektroskopske preiskave v območju ultrazvoka med 20 do 100 kHz so uporabne v zelo širokem spektru aplikaciji. PUŠČANJE Iskanje mest puščanja na nadtlačnih in vakuumskih sistemih
Ob prehajanju plina (zraka ali kašnega drugega plina) skozi steno ali netesnost na plašču sistema prihaja do spremembe tipa pretoka, običajno iz laminarnega v turbulentni. To generira močan ultrazvočni zvok. Tovrstna puščanja zaznamo kot šumeč zvok v slušalkah in vrednosti odčitamo na merilniku. S pomočjo ultrazvočnega detektorja se določi mesto in vrednost puščanja.
Za sisteme za transport in shranjevanje komprimiranega zraka in ostalih tehničnih plinov je na voljo poseben program odkrivanja, označevanja in vrednotenja netesnosti. S pomočjo uspešno izvedenega programa lahko prihranimo do 30 % stroškov za energijo pri pripravi komprimiranega zraka.
Ultraton metoda
Metoda je uporabna za odkrivanje puščanja na sistemih, kjer ni mogoča kontrola s klasičnimi nadtlačnimi ali vakuumskimi metodami. V kontrolirani prostor oziroma sistem pošiljamo močan ultrazvočni signal z visoko frekvenco. Na mestu netesnosti zaznamo uhajajoči ultrazvočni signal. Metoda je primerna za kontrolo toplotnih izmenjevalnikov, potniških kabin, hladilnih komor ter tesnenja čistih prostorov, ki so v podtlaku oziroma nadtlaku.
Pregled kotlov, parnih izmenjavalnikov, kondenzatorjev
Ultrazvočna metoda omogoča enostavno določitev mesta puščanja na toplotnih izmenjevalnikih. Zaradi možnosti izločitve želenega zvoka, so pregledi mogoči tudi v hrupnem okolju oziroma med obratovanjem. Kontrolor ima na voljo štiri metode in sicer: tlačno, vakuumsko, ultraton metodo in poslušanje z naležno sondo.
MEHANSKI PREGLEDI Ventili
Zaradi visoke občutljivosti ultrazvočnih detektorjev in možnosti izločevanja in opazovanja posameznih frekvenc je mogoče ventile kontrolirati tudi med obratovanjem v hrupnem okolju. Pravilno delujoč in pretočen ventil je razmeroma tih ob pretoku kapljevine skozi njega. Ventili, ki nepravilno delujejo oziroma kapljevina, ki prehaja iz visokotlačne na nizkotlačno stran ventila zaradi prehoda v turbulentni tok povzroča močan hrup v ultrazvočnem območju.
Pregled odvajalnikov kondenzata
Izkušnje lastnikov parnih postrojen kažejo na to, da 50 % odvajalnikov kondenzata po petih letih neprekinjenega delovanja ne deluje pravilno. Ker se odvajalniki običajno pokvarijo v odprtem položaju, neprekinjeno izpuščajo paro in kondenzat. Zato je to napako težko odkriti in predstavlja mesto relativno velikih izgub energije. Edino uspešno metodo za analizo delovanja odvajalnikov kondenzata predstavlja ultrazvočna defektoskopija, saj lahko z opazovanjem frekvenc v ultrazvočnem spektru analiziramo delovanje parnih odvajalnikov med njihovim delovanjem.
  Pregledi in spremljanje stanja ležajev
Ultrazvočna defektoskopija omogoča odkrivanje okvar ali obrabe na ležajih veliko prej kot z metodami spremljanja vibraciji ali pregrevanja. Možnost nastavitve opazovane frekvence, omogoča optimalno analizo ne glede na ostale motilne signale. Kontrolor lahko enostavno spremlja in analizira zvok ležaja. To omogoča izdelavo trendov delovanja, zaznavo okvare ali dodatne potrditve okvar odkritih z drugimi metodami.
  PREGLED ELEKTRIČNIH INŠTALACJI Z ultrazvočno defektoskopijo na električnih inštalacijah in napravah lahko odkrijemo naslednje indikacije za napake:
Vsaka od teh indikacij ima značilen zvok, na podlagi katerega kontrolor določi vrsto in resnost napake. Preiskave se lahko izvaja na naslednjih električnih napravah:
Pri ultrazvočnih preiskavah se izkorišča lastnost, da se ultrazvok lahko širi po plinih in trdnih snoveh. Pri puščanju se mesto netesnosti obnaša kot šoba. Na tem mestu prihaja to sprememb turbulentnih tokov, ki generirajo ultrazvok, ki se širi v okolico. Po istem principu se opazuje tudi zvoke generirane pri napakah na električnih instalacijah (npr.: iskrenje). Ultrazvok generiran na mehanskih napravah (ležaji, kondenzni lončki, puščanje sedežev ventilov) pa se širi po trdnih snoveh in se jih opazuje s posebno naležno sondo. Ultrazvočne preiskave temeljijo na zaznavanju zvoka v območju med 20 do 100 kHz, to je nad območjem, ki ga človeško uho lahko zazna. V tem območju ima zvok take fizikalne lastnosti, ki jih lahko s pridom izkoriščamo pri ultrazvočnih preiskavah. Te lastnosti so predvsem majhna valovna dolžina pri visokih frekvencah in sicer med 0,3 cm in 1,6 cm. Zato ne prihaja med mejnimi plastmi do prehoda ultrazvoka ampak do odboja. Visoko frekvenčni zvok je močno usmerjen, zato omogoča enostavno lokalizacijo vira. Ultrazvočni detektor pretvori zaznani ultrazvok v slišni zvok in na ta način omogoča enostavno nadaljno obdelavo. Glavne prednosti ultrazvočnih preiskav so naslednje:
|
